zadnji

peščeni grad

V mivki se gradiš
srce je le peščeni grad
zruši ga vsaka
misel da te nima rad

Vendar pa ne maraš
ne za jeklo ne za kamen
grabiš le po mivki
v njej gori tvoj plamen

S solzami jo oko napaja
Vse dokler ne pride dan
pod dlanmi nov grad nastaja
s prvim valom bo izdan.

samoironija... pa je res?

Sonce nabija. Žejna sem za umret - rada bi prišla do fante. Polno policijskih avtomobilov je parkiranih na desnem pasu. Lučke gorijo, nikogar ni not. Vsi so na tračnicah z belimi rokavičkami. "En je naredu samomor" "Kje? Kje?" Stegujem radovedno glavo, pa ne vidim nobenega trupla. "Dej ustau, ke bi šla pogledat." "Dej nehi." "Nč nism vidla." "Sigurno je človek, če ne ne bi mel belih rokavičk..." "Ha, ha - poglej - otroci se igrajo, sonce sije in pet metrov stran se je glihkar nekdo fental... En Slovenc bi moral napisat črtico... En Slovenc bi definitivno moral napisat črtico... In jo dat na blog...Ha, ha, ha"

i'm so fucking tired

V novih špičakih in večerni obleki sedim na postelji in si želim, da ne bi bilo tako, kot je. Utrujena sem, tako neskončno utrujena.
Govorila sem z njim, čeprav ga ni. Da mu povem vse, česar si mu ne upam povedati. Iz oči so tekle v potokih, po vratu z desne in leve, se združile v jamici in nadaljevale pot v že tako ali tako prepoten dekolte. Moje edine prijateljice. Všeč mi je, ko zaščemi, ko se nabere in prelije čez rob... Edino zdravilo, ki blaži. Če bi jih le znala nadzorovati...
Nekdo me je vprašal za nasvet. Kako ironično. Vprašaj utopljenca, kako se diha s polnimi pljuči vode.

Ležala bi poleg njega in gledala kako spi... Z dlanjo poslušala, kako bije njegovo srce. Celo življenje bi lahko tako preživela. Utrujena sem... Tako neskončno utrujena.

poletna šola in mifka

Malo kasno, pa kaj pol... Udine summer school... kaj smo se naučili? Pa... puno toga. Ne samo, da so direktive our friend, ampak tudi recimo, da se sredi poletja NE vpisuj v šolo, razen če ti je RES dolgčas. Kristus Jezus - cel dan predavanja do šestih zvečer in to pri milijon stopinj celzija in s profesorji, za katere bi v 88% primerov dal glavo, da govorijo kitajsko, ne angleško. Never again my friend, never again! Glede druženja pa let's just say, da sedaj mnogo bolj cenim samoto. Je l'afuckingdore! O blažena svoboda, mir in duševno zdravje... Nič ukazovanja, nič izsiljevanja, nič histeričnih izpadov, nič sabotiranja... Sweet :) Pa še ena s tem povezana modrost, ki sem se jo naučila in jo bom tu velikodušno delila z vami – kamorkoli greš, pojdi s svojim avtom in nikomur ne obljubljaj prevozov! Vsaj ne za nazaj... Pa Latvijci so čudni. In goljufivi. In pizdunčkasti. Majkemi...

Za en dan smo šli pa v Lignano...

(foto: Jana Franković)

mifka... mifka d'oro... v kopalkah, na trepalnicah, v laseh... še največ mifke pa v glavi;)

spet enkrat... galebi:)